#197 — Davki, prispevki in plače (Ivan Simič)

Živjo, to je epizoda 197 AIDEA podkesta. Gost je Ivan Simič, davčni strokovnjak in nekdanji prvi mož slovenske in srbske davčne uprave; danes se pogovarjava o davkih tudi kot o filozofiji in morali, tempo pa je hiter in živahen. Tudi vas spremljam na LinkedInu in zadnje čase je o davkih res veliko govora — ali to opažate tudi vi?

Opazim predvsem veliko nerazumevanja progresije; višji bruto hitro potisne prejemke v višje razrede, zato se obdavčitev strmeje dviga in ljudje tega učinka ne dohitevajo. Skrbi me tudi želja po progresivnih prispevkih za zdravstvo, ker to podre logiko prispevkov in dodatno kaznuje visoke plače.

Kako pa bi to razložili desetletniku in kaj je pri tem pravično?

Otrokom rečem: država vzame košček sladoleda, da plača šole, ceste in zdravstvo. Odrasli pa se jezijo, ko prodajo nepremičnino in jih presenetijo stopnje davka na kapitalski dobiček, čeprav je pravilo jasno in odvisno od dobe lastništva.

Kaj pa moralni vidik progresivnega obdavčenja?

Radi ga zavijemo v solidarnost, a prestrma progresija ubija motivacijo in žene ljudi ven. Smiselno je, da tisti z višjimi dohodki prispevajo več v znesku, ne pa z vedno bolj zagozdenimi skoki.

In to vidite tudi v praksi pri menedžerjih in IT podjetjih, ki bežijo na Balkan?

Pri enakem brutu ima vrhunski menedžer v Srbiji bistveno višji neto kot v Sloveniji, zato se odpirajo centri tam. Prispevkov tu ne moremo čarobno znižati, zato zagovarjam socialno kapico, da se obračun prispevkov nad določenim zneskom ustavi.

Ustaviva se še pri obdavčitvi premoženja; je to prava pot?

Občinski davek na nepremičnine že plačujemo, splošen davek na premoženje pa je dvorezen, če meri le na stanovanja in ne tudi na zlato, gotovino ali delnice. Evidence so pomanjkljive in postopek drag, zato mora vsak evro imeti pokrit vir, če se kaj ukinja ali spreminja.

Če bi lahko sprejeli en ukrep, kaj bi šlo najprej?

Brez politične volje ni nič; hitro pa bi se dalo narediti nekaj konkretne, a zmerne razbremenitve. Dvignil bi splošno olajšavo, prilagodil razrede in vrh, uvedel kapico pri prispevkih ter malo okrepil olajšave za mlade in upokojence, predvsem pa bi umiril nenehne preobrate.

Kritiki pravijo, da je najbolj tepen srednji razred in da se razlike povečujejo; kako gledate na ta družbeni dogovor?

To je tema, kjer številke pogosto mešamo s čustvi; množica plačnikov v sredini ustvarja velik seštevek, kar še ne pomeni, da je struktura napačna. Če pretiravamo z bremenom, najbolj podjetni odidejo, še posebej, ko vidijo razpuščeno porabo.

Kateri dosežek z vrha Fursa vam ostane najmočneje v spominu?

Uvedli smo informativne izračune dohodnine in enostavna obročna plačila brez papirjev ter poenostavili obrazce, nato sem podobno naredil še v Srbiji. Inšpektorjem sem govoril: odločajte po zakonu in zdravi pameti ter bodite ljudem v pomoč.

Kako danes lovite navidezne račune in povračila gotovine?

Sheme s lažnimi računi in vračili denarja obstajajo, zato križamo račune z denarnimi tokovi in gremo po sledi. Meja med optimizacijo in zlorabo je presežena, ko začneš izmišljati stroške.

Kaj pa digitalne valute centralnih bank in širši nadzor v brezgotovinski družbi?

Teh planov ne bi ocenjeval, povem pa to: brezgotovinska plačila puščajo sled in skoraj vse je razvidno. Še imamo gotovino, a smer je jasna; podprl bi celo enkratno amnestijo z nizkim prispevkom, da bi skrita gotovina prišla v banke in v legalne tokove.

Veliko poslušalcev varčuje v bitcoinu kot zaščito pred inflacijo; kako ga obdavčiti?

Kupujte, če verjamete, davek pride ob prodaji in realiziranem dobičku. Pred leti sem predlagal preprost nizek pavšal na izplačila iz kripta, država je nato ubrala enostaven, enoten pristop na realizirane dobičke z upoštevanjem dobe držanja.

Hvala, Ivan. Hiter, gneten pogovor sva odpeljala skozi veliko tem, in vesel sem, da ste bili z nami.

Če želite podkast podpreti, pustite oceno ali mnenje v Apple Podcasts ali na Spotifyju. Lahko se nam pridružite na YouTubu kot podpornik in z najmanjšim paketom za pet evrov na mesec dobite zgodnejši dostop, prednost pri vstopnicah za dogodke in novosti ob knjižni izdaji. Prijavite se lahko tudi na newsletter Ideja, ki vsak petek kratko pošlje pet skrbno izbranih povezav. Hvala za vašo pozornost in slišimo se v naslednji epizodi.